Ribe morajo spremeniti način lebdenja, da se lahko premikajo navzgor in navzdol pod vodo. In to je ključnega pomena, kajti če se ne morejo postaviti v vodo, bi lahko vsi ležali na dnu potopljenega jezera ali vsi plavali na njegovi površini. Če bi se, bi zelo težko plavali naokoli, našli hrano in ostali skriti pred drugimi živalmi, ki bi jih morda želele pojesti. Na srečo imajo ribe ločen del v svoji anatomiji, ki jim pomaga povečati plovnost; to se imenuje plinski mehur.
Plinski mehur, znan kot plavalni mehur pri ribah (v bistvu gre za isto strukturo), je nekakšna posebna vrečka, napolnjena z zrakom v notranjosti mnogih rib in nekaterih žab. Lahko si ga predstavljate kot majhen balon, ki se napolni s plinom, ki ga proizvaja riba sama. Ta plin pomaga ribam, da so stabilne, ko so v vodi. Plinski mehur je pri nekaterih ribah povezan z njihovim želodcem, medtem ko pri drugih ribah prosto lebdi in potone sam. Vendar je ta organ zelo pomemben za ribe – pomaga jim pri premikanju pod vodo.
Če želi riba plavati navzgor ali se nekoliko potopiti, nadzoruje količino plina v svojem mehurju. Ko ribe dodajo več plina v mehur, postanejo bolj plovne in začnejo se dvigovati skozi vodni stolpec. Če iz svojega mehurja izbruhne dovolj plina, se izprazni in postane gostejši od vode ter potone na dno. Ribe imajo posebne mišice in živce, ki obdajajo plinski mehur, ki jim to omogočajo. In te mišice sodelujejo, da ohranijo ribo v ravnovesju, tako da ji omogočijo nadzor nad količino plina v mehurju, tako da lahko plava, kamor koli hoče, in povlecite naravnost na druge ribe!
Ribe voda iz deževnice so neverjetno uporabne, saj živali, ki živijo v vodi, tako težko preživijo brez nje. Ribe morajo pogosto plavati na različnih globinah in se prilagajati številnim različnim situacijam v podvodnem svetu, tako da lahko nadzorujejo svojo lebdenje. To je zanje zelo uporabna stvar, saj lahko to uporabijo, da pobegnejo pred plenilci, ki bi jih želeli pojesti v globinah, dobijo hrano, potrebno za življenje in raziskujejo nova področja oceana. In ker lahko lebdijo tudi visoko na vodi, imajo ribe razkošje, da postanejo še bolj vodne; ki jim dajejo plavuti za plavanje in dolga vitka telesa, da plavajo še hitreje.
Plinski mehurji pri ribah in žabah iz How It Works the science of animals full length prepublication_NOTIFY DIANA WAGNER+'&item_image_fulltext.contentType+' — ResearchGate
Glede na specifično vrsto ribe ali žabe ima plinski mehur lahko drugačno obliko in velikost. Lahko je preprosta torbica, popolnoma okrogla ali drugače zapleteno zložena. Ta plin je lahko kisik, dušik ali kombinacija različnih plinov. Vendar se razlikuje glede na vrsto rib in žab ter njihove habitate.
Plinski mehur je prisoten pri večini rib, leži pa blizu hrbtenjače in je prav tako povezan z želodcem. Ta organ je znan kot plavalni mehur in ribe imajo specializirane mišice, ki jim omogočajo nadzor nad količino tega plina. Potem je tu še žaba, ki ima tudi plinski mehur, le da je njihov plinski mehur bolj podoben pljučem. Ta zgornja pljuča jim ne omogočajo samo nadzora plovnosti, ampak delujejo tudi kot dihalni organ. Žabe dobijo kisik na drugačen način, saj ga lahko jemljejo skozi pljuča in kožo.
EN
AR
BG
HR
CS
DA
NL
FI
FR
DE
EL
HI
IT
JA
KO
NE
PL
PT
RO
RU
ES
SV
TL
IW
ID
SK
SL
UK
VI
ET
HU
TH
TR
MS
GA
HY
KA
BN
LA
KK
